Varčno ogrevanje 6. del
Toplotna povezanost stanovalcev v večstanovanjskem objektu 1.del
Energetska bilanca posameznega stanovanja v večstanovanjskih objektih je močno odvisna od lege stanovanja v zgradbi, površine zunanje stene, temperature skupnega stopnišča in temperature v sosednih stanovanjih. Opazovana poraba toplote na kvadratni meter stanovanjske površine se lahko močno razlikuje od porabe sostanovalcev pri istih pogojih.
Podan in izračunan je primer, ko je potrebno zaradi ugodne lege le minimalno dogrevanje stanovanja, da bi dosegli normalno bivalno temperaturo. Vačina toplote prihaja v opazovano stanovanje iz sosednih stanovanj in prostorov.
Zgled:
Predstavljajmo si stanovanje s kvadratnim tlorisom s stranico a=8 m in višino h=2,6 m umeščeno v sredino večstanovanjskega poslopja tako, da njegove tri stene, tla in strop mejijo na ogrevane sosedne prostore, ena od sten pa je zunanja. Kolikšna je temperatura v stanovanju, če so vsi radiatorji izključeni.
Podana je toplotna prevodnost notranjih in zunanj sten, temperatura sosednjih prostorov in zunanja temperatura:
Rešitev:
Toplotni tok iz sosednjih ogrevanih prostorov teče v stanovanje preko treh sten, stropa in tal in iz stanovanja samo preko zunanje stene. Pritekajoči tokovi so enaki odtekajočemu.
Toplotna soodvisnost stanovanj v večstanovanjskem objektu
Predpostavimo, da je toplotna prevodnost stropa in tal enaka prevodnosti notranjih sten in izračunamo:
Uredimo enačbo in izrazimo iskano temperaturo:
Vstavimo podatke in izračunamo:
Komentar:
Prikazan je ekstremni primer toplotne povezanosti stanovanj v večstanovanjskem objektu. Izkaže se, da imajo dejansko stanovanja v večstanovanjskem objektu tudi do trikrat zazlične porabe toplote na kvadratni meter stanovanjske površine. To se zgodi zlasti v starejših objektih s slabo toplotno izolacijo.
Kako rešiti ta problem?
Če ima vsako stanovanje svoj merilnik toplote, plačujejo porabljeno energijo vsi po dejanski porabi. To verjetno ni najbolj pravično, saj s svojim stanovanjem ogrevajo tudi stanovanja, na katera mejijo, kar kaže prikazan zgled.
Druga možnost je, da ima celoten objekt en merilnik in si stroške stanovalci delijo po kvadratnih metrih stanovanjske površine. To je solidarni način delitve stroškov, saj stanovalci v ugodnih legah solidarno pokrivajo večje toplotne izgube stanovanj v manj ugodnih legah – saj ta stanovanja preko sten tudi njih ogrevajo. Problem je, ker se zmanjša individualni motiv varčevanja.
Tretja možnost je kombinacija obeh, kar dosegajo stanovalci z dogovori o delnem pokrivanju stroškov po kvadraturi in delnem po dejanski porabi. Podatek o dejanski porabi dobijo s pomočjo delilnikov toplote, vgrajenih na radiatorje. Čim starejši je objekt, večje so razlike v toplotnem toku na kvadratni meter stanovanjske površine po posameznih stanovanjih, bolj “solidaren” mora biti način delitve stroškov.
Četrta in najboljša možnost je toplotna sanacija celotnega objekta, ki poleg znižanja stroškov (tudi do 75%) zmanjša tudi razliko med stanovanji za približno 30% – podatki so iz simulacije večstanovanjskega objekta Ljubljana, Mucherjeva ulica 11. V tem primeru pa bi bil smiseln obračun po dejanskih stroških porabe toplotne energije.